Avtor: Robert Petrič

V roke mi je prišla znana monografija izpod peresa ahitekta dr. Boruta Juvanca. V knjigi se pisec predvsem na začetku dotakne izvora ene najbolj razpoznavnih sestavin kulturne dediščine v Sloveniji in okolici, kozolca. Glede na njegovo prisotnost se avtor posredno spogleduje z idejo o avtohtoni kulturi, ki je na tem prostoru lahko nastala že davno. Povezava

mt_ignore

Ali je kozolec staroselska arhitektura? Kakšni so njegovi izvori? Avtor sicer kozolcu doda pridevnik slovenski, vendarle naj bi to bilo upravičeno samo zaradi najgostejše geografske umeščenosti te posebnosti prav na območju slovenskega življa. V uvodu takole beremo:

mt_ignore

Kot je v navadi se zgodovinske znanosti precej povezujejo in opirajo na spoznanja njenih glavnih vej. Slovani in z njimi Slovenci so se množično preseljevali in so zato na vsak način prinesli s sabo iz vzhoda tudi uporabo kozolca ... Juvanec pa nasprotno takoj vrže sum na takšno razmišljanje, s tem, ko najde podobne arhitekturne rešitve tudi drugod!

Dalje pa svoj dvom še podkrepi z naslednjim besedilom:

mt_ignore

Zanimivo, da je tudi prof. Pimenov razmišljal logično in zanikal možnost priselitve kulture kozolca s Slovani. Celo Melik namigne, da bi pretežna odsotnost kozolca iz upodobitev na slikah lahko kazala na njegovo samoumevnost, se pa nekateri nagibajo celo na nenaden, po mojem mnenju, manj verjeten pojav kozolca šele v 17. stoletju.

Najbolj zanimiv del pa šele prihaja - jezikoslovna primerjava. V njej najde Juvanec pomenljive podatke, ki jim dopušča celo povezavo z Veneti kot morebitnimi predniki Slovencev. Kozolec celo imenuje etnična arhitektura, saj naj bi hkrati s ponemčevanjem bil iztrebljan tudi kozolec. Ali potem še koga sploh čudijo mnoga slovensko zveneča imena in prisotnost te arhitekture vse tja do Švice? Ali ne kaže to vse skupaj na daljšo prisotnost kozolca?

mt_ignore

Knjiga je seveda zanimiva tudi s tehničnega vidika arhitekture same, kar bi morda bilo uporabno pri arheoloških primerjavah nekdanjih lesnih konstrukcij na teh območjih, vendar pa je izgleda, da tudi ta posebnost podira predstave o množičnih selitvah narodov v zgodnjem srednjem veku. Zanimivo si je tudi prebrati njegov prispevek Prvobitna arhitektura.

Za konec lahko rečemo: zares - preveč slučajnosti!