Merjasec, Retija

V knjigi Grška zgodovina, izdana v Ljubljani (2003), ki jo je napisal Rajko Bratož je tudi poglavje v zvezi z mitološkimi izročili, ki se nanašajo na današnji slovenski prostor in bližnjo okolico. Zelo pozorno sem preučil mitološko ustanovitev »Viruna« na Gosposvetskem polju, ki ga je pred 1000 leti opisal bizantinski leksikograf »Suidas« v katerem sporoča aitiološko legendo o nastanku imena noriškega mesta Viruna.

Frigidus

Bitka med rimljansko poganskim cesarjem Evgenijem in krščanskim cesarjem vzhodnega Rima (Konstantinopel) Teodozijem je leta 394 n. št. potekala na današnjem slovenskem ozemlju. Veliko je bilo napisanega o tej zgodovinski bitki, ki je zaradi zmage Teodozija pahnila vso Evropo v takšno vero, ki je človeku vsilila mit in pravljično bitje, namesto, da bi človek še naprej naravno-pogansko odločal v sožitju z naravo. Večina vojn je bila dobljena s prevaro ali z izdajstvom, v tej bitki pa je ključno vlogo odigrala tudi »informacija« o vremenu. Žal je bilo to pogubno za pogansko vojsko.

Marsikdo se bo vprašal, za kakšne spomenike gre, kje in kdaj. Pa se vrnimo v čas Homerja. Ta pesnik je v pesnitvi Iliade že pred 3000 leti omenjal noriško železo kot zelo dobro in znano celemu takratnemu svetu. Nič ni tedaj čuda, če Valvasor omenja po Homerju, kako je »noriško železo« že rezalo junakom glave v Trojanski vojni. Prav tako Ovid poroča, da je bilo noriško železo slavno (Letopis matice slovenske, A. Koblar, Str. 181, 1892) Iz radovednosti sem razmišljal, kje naj bi talili in kovali to rudo pri nas, če jo omenjajo že stari Grki, ki so prebivali tako daleč stran od nas.

Megalitsko svetišče za Uršulinsko cerkvijo v Ljubljani Oktobra 1961 je Mladinska knjiga izdala knjižico z naslovom Antična Emona v srcu moderne Ljubljane. Avtorici sta bili Ljudmila Plesničar-Gec in Tatjana Bregant, fotografije so bile delo Milana Kumarja. Knjižica je izšla v zbirki Spomeniški vodniki, njen urednik je bil Sandi Sitar. Odkritje je zares pomebno, saj so na območju Ljubljane mnogi predrimski ostanki nezabeleženi. Tako npr. v Narodnem muzeju, v Ljubljani, dobimo občutek, da je predrimska Emona nekaj neznatnega (uredništvo).

Letos januarja 2008 sem v vojnozgodovinskem zborniku št. 31 objavil članek v zvezi z knjigo »Povijest Japoda«, ki jo je napisal dr. Olujić iz Zagreba. Namesto uradne stroke zgodovinarjev iz Slovenije, ki se niso niti z besedico odzvali, sem bil jaz žal edini, ki sem kritično opisal nesmisle in druge izmišljotine, ki jih mrgoli v tej knjigi. Zaradi tega, ker je dr. Olujić »popolnoma izbrisal«, izrinil Japode iz Slovenije, vam tokrat predstavljam dva stara zemljevida, ki prikazujeta realno zgodovino Japodov.