Dodatek h geološkemu poročilu* kratkega geološkega pregleda območja Visoko, osredotočenega na hrib Visočica, imenovanega tudi »Piramida sonca«. Izkopavanje v bližini Sarajeva kaže, da najdbe podzemnih predorov niso sporne. Še več; v enem izmed njih, ki se nahaja pod hribom Visočica, so našli celo dva monolita z napisoma, ki zelo verjetno predstavljata staroveško pismeno zapuščino tamkajšnjih prebivalcev.

Ob razkritju dveh napisov (sliki #1, #2), najdenih v nedavno odkritem predoru v hribu Visočica, je posebej zanimiva primerjava najdenih znakov z ostalimi staroveškimi evropskimi ("runskimi") napisi. Najbolj očitno je pojavljanje znaka, ki je na obeh napisih viden kot kvišku obrnjena puščica. Tak znak je znan tudi v bližnji najdbi napisa, ki so ga poimenovali napis iz Breze (#3), pravtako pa se pojavlja tudi na drugih t. im. runskih napisih vzdolž Jantarske poti, ki povezuje S in J Evrope. V tem primeru velja posebej izpostaviti napis z gore Velestur na Slovaškem (#4), v katerem je pojav tega znaka najpogostejši. Medtem, ko se po splošnem mnenju kvišku obrnjeno puščico bere kot črko t, pa velja omeniti, da se isti znak, ko je obrnjen navzdol včasih bere kot črka h.
Znak, ki izgleda identičen tiskani črki E, po vsej verjetnosti tudi predstavlja to črko, kar se vidi iz primera različnih staroveških evropskih črkopisov (vključno z zelo starim črkopisom iz Vinče (#5), Srbija), čeprav je stilno bližja uporaba te črke v poznejšem jadransko-venetskem (#6) in tudi v latinskem črkopisu, še posebej pa je podobnost očitna z napisom z gore Steinberg, najdenim v Avstriji (#7).
Smer črk z leve proti desni nakazuje na verjetno datacijo v obdobje 4. stoletja pr. n. št. ali pozneje, saj so pred tem evropski načini pisanja (venetski, etruščanski) praviloma poznali obrnjeno smer pisanja (z desne proti levi).
Postavitev znakov nekoliko spominja na napis iz Novgoroda-2 (#8), kar bi lahko pomenilo bustropedonski način branja znakov (branje v različnih smereh).

*Za geološko poročilo se prosim obrnite na Geološki zavod Slovenije. Avtor poročila je g. Gorazd Žibret.

#1 Napis št. 1/Inscription No 1.
Fotografija/Photo: Gorazd Žibret

#1a Napis št. 1/Inscription No 1.
Fotografija/Photo: Gorazd Žibret

#2 Napis št. 2/Inscription No 2.
Fotografija/Photo:
Fondacija Arheološki park

#2a Napis št. 2/Inscription No 2.
Fotografija/Photo:
Fondacija Arheološki park

#3 Napis iz vasi Breza, v osrednji Bosni, ki datira v 5. do 6. stoletje.
Inscription from the village of Breza in central Bosnia, dating from 5th or 6th century.

 

#4 Napis, ki ga je odkril P. Kriško na gori Velestur, na Slovaškem./
An inscription, found by P. Kriško on Velestur, a mountain peak in Slovakia.

#5 Etruščanska/Latinska/Vinča pisava.
Etruscan/Latin/Vinča script.
(L. Vuga)

#6 Pisava s področja jadranskih Venetov (5. st. pr. n. št.)/
The Venetic script from the Adriatic region (5th Century B. C.).

 
   

#7 Napis z gore Steinberg/The Steinberg inscription, Austria
Fotografija/Photo: R. Petrič; reportaža iz konference Staroselci 06.

#8 Napis iz Novgoroda-2, zač. 11. st.. 32 znakov verjetno predstavlja bustropedonski način pisanja./
The Novgorod-2 inscription, first quarter of the 11th century.
In the right part of the fragment there are 32 symbol. The inscription was probably made in Boustrophedon.