V nemški knjigi Künstgeschichte najdemo dokaz v podporo domnevi, da je staro ime za boginjo Zemlo (Semla) znano že iz starega veka. To ime je izpričano v etruščanski pisavi na eni izmed upodobitev v knjigi. Pravtako sta naslikana bogova s pomenljivima imenoma in sicer bog Apulu in bog veselja in vina Fufluns (Dioniz). Prvi je bog petja in tudi preročišč, ki so ga kasneje Grki prevzeli in preimenovali v Apolona, ki je sončni bog. V istem delu najdemo zanimiv namig o sorodnosti oz. prijateljstvu med etruščanskimi Volci in Trojanci.

avtor: Dimitrij Kebe{nomultithumb}

Uvod
V tem prispevku želim pokazati na povezavo med Trojanci, Veneti in Etruščani. Tukaj se postavlja vprašanje o starih bogovih, saj je očitno, da so imena bogov iz grške in rimske mitologije v tesni etimološki povezavi s slovenskim jezikom. Današnjim raziskovalcem se zaradi mnogih arheoloških predmetov, ki jih hranijo razni muzeji po Evropi, odpirajo možnosti za lažje ugotavljanje zgodovinskih resnic.

Boginja Zemla
V stari mitologiji je zapisano, da je bog Zeus zaplodil otroka z zemeljsko žensko imenovano Zemla (Semele, Semla) [1-3].

Napis boginje ZEMLE sem odkril v stari nemški knjigi [4] na etruščanskem ogledalu, ki se nahaja v Berlinskem kraljevem muzeju. Na tem ogledalu iz brona so vgravirane podobe treh božanstev z napisi. Ime boginje ZEMLA izvira iz Frigije in Trakije. Tračani so jo imenovali SEMELE ali ZEMLA« kar je dobesedno pomenilo zemljo. Frigijci so jo imenovali z imenom ZEMELE, ki se je kasneje preimenovala v znano Frigijsko boginjo SEBELE, CYBELE-KIBELA [5]. To je bila boginja plodnosti in zemlje.
Kako je ime te boginje zašlo na Etruščansko vazo, pa lahko povežem z Veneti, ki so z Antenorjem in vodjem Paflagoncev – Venetov, po padcu Troje pribežali v severno Italijo in tu ustanovili glavno mesto PATAVO [6] (Patavium, današnja Padova). Od tam so jo sprejeli Etruščani, saj se drugače napis ZEMLA ne bi nahajal na etruščanskem ogledalu. Pomembno je omeniti, da so bili Veneti, Frigijci, Tračani in Likijci tesni zavezniki Trojancev. Tudi vojskovodja Paflagonskih Venetov PYLAEMENES, zaveznik Trojancev, je herojsko padel pred Trojo [7].
Naj pripomnim, da je ime grškega boga ZEUS prevzeto od staroindijskega boga z imenom DYAUS [8] (bog neba), ki je opisan v najstarejši knjigi, v indijski RIG VEDI.
Poleg boginje Zemle je na tem ogledalu še napis v etruščanskem jeziku za boga petja in preročišča z imenom APULU (grško Apolon) in boga vina in veselja FUFLUNS (grško Dionis, rim. Bakh), ki je tudi sin boginje ZEMLE.

ogedalo.png
Slika 1
: Etruščansko bronasto ogledalo z imeni APULU - Apolon, ZEMLA – Zemlja in FUFLUNŠ ali FUFLUNS – Bakhus.

Bog Apulu
Glede grškega boga sonca se postavlja vprašanje etimološkega izvora tega imena, namreč etruščansko ime APULU je prastaro ime ilirskega – slovanskega izvora in ne grškega. Legendarni raziskovalec Troje Heinrich Schliemann je pri izkopavanju Troje odkril kamnito ploščo, na kateri je bil upodobljen sončni bog APULU (Apolon) [9]. Pri tem se lahko zopet vprašam, kaj počne sončni bog Apolon v Troji, če pa zgodovinska stroka pravi, da je to grški bog.
V Iliadi Homer Apolona postavi ob stran Trojancev. Apolon je zaščitnik Trojanca Hektorja in eksekutor Ahila. V najstarejši dobi je bog črede, polja in gozdov. Kot tak je tudi varuh črede trojanskega kralja Laomedonta na gori Idi. Po Homerju ime Apolona izvira iz Likije, to ime pokrajine pa v prevodu pomeni Zemlja luči. Tudi stari predgrški narod Dorci so se v svoji »ustavi« popolnoma oprli na Apolonovo bogočastje [10].
V starih knjgah pa je zapisno, da je bil Apolon tudi bog glasbe in petja ter bog preročišč [11]. Ker je na tem ogledalu ob strani APULU-ja upodobljen pastirček, ki igra na piščal, je nesporno,da tukaj APULU predstavlja boga glasbe in petja.
V zvezi z izvorom tega imena bom omenil angleško TV serijo RIM, v kateri kot glavna oseba nastopa ilirski suženj PULO (serija v dvanajstih nadaljevanjih je bila prikazana na TV Slovenija leta 2008).
Tudi legendarnemu kralju Histrov, ki je bil od Rimljanov premagan v veliki bitki pri Nezakciju (Istra, Vižače) leta 177 pr. n. št., je bilo ime EPULO [12-13], PULU pa je bilo ime tudi babilonskemu kralju, ki je vladal v 8. stoletju pr. n. št.
Na vse to pa se poraja še ime glavnega mesta Istre PULJ (m. spol) in ne Pula ali Pola. (ž. spol), kakor ga imenujejo Hrvati in Italijani. Prepričan sem, da je bilo v pradavnini v PULJU veliko preročišče - tempelj APULU-ja in je to mesto po njemu dobilo ime.
Iz navedenih številnih predgrških imen in njihovih izpeljank je logično sklepati, da so Grki prevzeli boga APULU-ja - Apolona od Trojancev oziroma Likijcev.

apolon.jpg
Slika 2: Trojanska plošča z reliefom Apolona iz Apolonovega svetišča


Bog vina in veselja Fufluns
Zelo zanimivo pa je ime na tem ogledalu za boga vina in veselja FUFLUNS-a. Po nasvetu prijatelja sem prišel do možnega izvora tega imena. Na Štajerskem med Gornjo Radgono in Ptujem še danes nekomu, ki preveč govori (naklada), rečejo (gučajo): »ne fünflaj«, tudi »kaj te fünflaš, faflaš«. Ta redka beseda za boga Fuflunsa in njena izgovorjava kaže na korenine starega jezika na tem področju. Tudi stari pustni običaj iz Ptuja »Kurentovanje« spada v obdobje boginje zemlje in boga vina in veselja. »Kurenti«, v jeziku Frigijcev se imenujejo »Curetes, Corybantes«, so v čast boginje »Zemle«, ime se je kasneje spremenilo v »Sebele - Kibele«, praznovali ob bučni glasbi, rožljanju z orožjem in divjim plesom podobno kot danes v času pusta na Ptuju [14]. Besedo fəfljati ima tudi Pleteršnik s pomenom čenčati in je razširjena po celi Sloveniji in ne le na Štajerskem [15].
To področje Štajerske je v času Rimljanov spadalo pod »Regnum Noricum« (Kraljestvo Noričanov). Danes pa je že ugotovljeno, da Noričani niso bili Kelti [16-18], temveč naj bi pripadali Ilirom (po Pliniju), po drugih pa Slovanom - Venetom. Vsi napisi bogov na ogledalu so v etruščanski pisavi in se berejo z desne proti levi.


Trojanski heroji
V tej knjigi je tudi prizor bitke za Ahilovo truplo [4], ki je naslikan na vazi, najdeni v nekropoli plemena Volci (Volki) v Etruriji. Ta poslikava prikazuje trojanske heroje, kako premagujejo grške. Etruščanski napisi Trojancev se berejo z desne proti levi, Grkov pa z leve proti desni. Prizor na vazi je prikazan na sliki 3.

boj.jpg
Slika3
: Boj Trojancev in Grkov za Ahilovo truplo

Na sliki so napisana grška imena: AHILLEUS, AIAS, LEODOKOS in DIOMEDES, ki so pisana iz leve proti desni; ime mikenskega kralja STENELOS je pisano iz desne proti levi in trojanska imena: GLUKOS, PARIS, AINEES, in EHIPPOS, ki so tudi pisana iz desne proti levi.
Za Ahilovo truplo, ki ga je zadel s puščico Paris, se bojujeta zaveznik Trojancev in poveljnik Likijcev Glukos (Glauko) in Grk Aias. Za Parisom stoji in vihti kopje Trojanec Enej. V bitki sodeluje še Trojanec Ehippos proti Grku Leodoku. V ozadju razpravljata mikenski kralj Stenelos in Grk Diomedes [19]. Vsekakor je poslikava zanimiva zaradi tega, ker »Volci« tu izražajo simpatijo do trojanskih junakov in ne grških.

Drugačna pa je upodobitev »Frigijske skodelice«, tudi najdene v Etruriji (Volci), ki pa nasprotno s predhodno sliko prikazuje uničenje Trojancev [4]. Ta boj prikazuje, kako Neoptolem, sin Ahila napada trojanskega kralja Priama. Razen Grka Neoptolema, drugi grški bojevniki niso izpisani z imeni. So pa zato Trojanci in sicer: Akamas, sin Antenorja, Astianast, ki je sin Hektorja in še Trojanec Aumato.
V sredini skodelice se pojavlja vrhovni poveljnik Grkov Agamemnon z Briseido, ki je bila sužnja in ljubica Ahila in si jo je nasilno prisvojil. V tej poslikava stoji ob strani Trojancev hči Priama Poliksena, poleg je tudi Hektorjeva žena Andromaha in stara boginja plodnosti in pridelkov Opsime (Ops - obsijalka [20]), katero so Rimljani prevzeli - prisvojili od Venetov oziroma Etruščanov.
Knjiga ima še veliko drugih napisov, od etruščanskih, starogrških, dorskih, frigijskih, in lahko zgodovinarjem ponudi še marsikaj koristnega. Propad Trojancev je prikazan na sliki 4.

troj.jpg
Slika4: Frigijska slika propada Trojancev najdena v nekropoli plemena Volcev v Etruriji.

• Na sliki je napisano grško ime: NEOPTOL in trojanska imena BRISIES (Briseida), PRIAM, AKAMA (Akamas), ASTIANAST, OPSIME (boginja Ops), AUMATO, ANROMAHE (Andromaha) in POLUHSENE (Poliksena).

Sklep
Predstavljene slike nam pričajo o staroslovanskih izvorih grških bogov: APULA - Apolona boga petja in preročišč in tudi sonca, ZEMLE - Gee boginje zemlje in plodnosti ter FUFLUNSA – Dioniza boga vina in zabave. Sliki Trojancev v borbi za ahilovo truplo in propad Trojancev so našli v nekropoli starih Volcov (Volkov). To kaže da so sliki narisali Volci po izročilu Trojancev.


Literatura
1. F Guirand, Mythologie Generale, Larousse Paris, 1935 str. 94-95.
2. A Halle, Dictionnaire de la Mythologie, 1767 str. 372.
3. M Taubis, Greek Mytohology, Attiki, Greece, 2006, str. 50.
4. E Baumann Künstgeschichte, von, Berlin, 1901, str 60, 90, 449.
5. The Amazon Nation, Orenstein, p. XXI. (na spletu).
6. D Trstenjak, Letopis matice slovenske, 1875, str. 128.
7. F Wiesthaler, Latinsko slovenski veliki slovar, Ljubljana, 2005, str. 355.
8. P Thomas, Epics, myths and legends of India, Bombay, India, 1934, str. 76.
9. O Spamer, Konverssations lexikon, Leipzig, Berlin, 1880, str. 387.
10. L Koprivšek, Grška Mythologija, Novo Mesto, 1887, str. 51-56.
11. A Sovre, Horatius, Mohorjeva založba, Gorica, 1923, tabela latinskih imen.
12. N Vrbnjakov, Iz strarih časov, Trst, 1928, str. 4.
13. D Darovec, Kratka zgodovina Istre, Koper, 2008, str. 37.
14. F Wiesthaler, Latinsko slovenski veliki slovar, Ljubljana, 1923, str. 649.
15. M Pleteršnik, Slovensko – Nemški slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974.
16. T Mommsen, Kiepert, Tomaschek, Letopis matice slovenske, Ljubljana, 1889, str. 52, 53.
17. Procopius, De Bello Gothico L. 15, Letopis matice slovenske, Ljubljana, 1885, str. 304.
18. K Sicha, Namen und Schwinden der Slaven, Laibach, 1886, str. 12.
19. G Schwab, Najlepše antične pripovedke, MK Ljubljana, 1967, str. 293-539.
20. D Kebe, Vojnozgodovinski zbornik, Logatec št. 26, 2006, str. 135.