Vsak človek nosi v svojem telesu (DNK) pričevanje in dokaz za prehojene poti svojih prednikov. Podatki v tem prispevku se nanašajo na jedrno Y-DNK - dedni zapis moških potomcev, ki ga ti prejmejo le od očeta, z razliko od mtDNK, ki se deduje samo po materini strani in prehaja tako na sinove kot hčere.
Posodobljena različica tega prispevka je zdaj na voljo na naslovu http://korenine.si/zborniki/zbornik10/vakar_slo_dnk_bazen.pdf 

Avtor: Marjeta Manfreda Vakar

 

Velik del človeške jedrne DNK tvorijo različna ponavljajoča se zaporedja DNK, med njimi kratke tandemske ponovitve  (STR) - nukleotidna zaporedja. V lokusih STR se posamezniki med seboj najbolj razlikujemo. Njihova variabilnost znotraj populacije je tako visoka, da s preiskavo  13 lokusov STR lahko z visoko znanstveno gotovostjo med seboj razlikujemo katerokoli osebo, razen enojajčnih dvojčkov. (Katja Drobnič)

Številka 6 na nekem lokusu STR (označevalcu) pomeni 6-kratno ponovitev nekega zaporedja nukleotidov - alela. Na primer: DYS 390=24 pomeni, da se določen motiv zaporedja nukleotidov ponovi 24-krat.

Število analiziranih lokusov STR  v jedrni Y-DNK je lahko različno, manjšina od 140 tisoč moških v sicer največji tovrstni ameriški svetovni spletni bazi (www.ysearch.org), javnosti dostopni od leta 2000 naprej,  ima analiziranih že tudi več kot 60 lokusov, okrog  80% od 31 tisoč Y-DNK haplotipov iz 134 držav v SMGF bazi (www.smgf.org), upravlja jo istoimenska neprofitna organizaciji iz Salt Lake Citya, ustanovljena leta 1999, ima analizirane vrednosti na  34 lokusih, nemška YHRD (www.yhrd.org), deluje od leta 2000,  podatkovna baza pa nudi vpogled v Y-DNK haplotipe 65 tisoč ljudi iz 517 populacij (97% od teh ima podatke na 9 lokusih (oktober 2008). Veliko držav v YHRD je zastopanih z več kraji (Nemčija 17, Poljska 14, Češka 14, Rusija, 29  in podobno Kitajska, Italija, Argentina, Kolumbija, Španija), z vsaj 5 območji (Avstrija, Madžarska, Belorusija, Portugalska, Turčija, Grčija, Norveška, Nizozemska, Švedska,  z nekaj manj kot 5 (Ukrajina, BiH, Makedonija, Bolgarija, Albanija, Anglija, Belgija, Francija, Švica itd.), nekatere le z glavnim mestom (Slovenija, Hrvaška, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Kazahstan, Srbija z Novim Sadom), nekje pa je navedeno le njeno ime  (Finska, Danska, Butan, Nepal, Armenija itd.), zato podatki kažejo bolj na trend in splošno sliko. Njena vrednost je v velikem številu vzorcev iz posameznih krajev in območij (Gdansk 939, Ljubljana 180).

Na spletnih straneh je že veliko podatkov  ter komentiranih javno dostopnih tabel in grafikonov s haplotipi (posameznikov dedni zapis) in odstotkom genetskih skupin (podobni haplotipi so umeščeni v isto genetsko skupino) v posameznih državah, pokrajinah, krajih. Mnoge urejajo laiki, a zato niso nič manj zanesljivi. Pogosto ljudje sami želijo sodelovati  s svojim imenom, priimkom, krajem bivališča in DNK rezultati. Kje so podatki za slovenske Y-DNK haplotipe? V SMGF hranijo od 100 - 200 slovenskih tovrstnih haplotipov iz vse Slovenije, precej manj jih je v Ysearch bazi, kjer pa so podatki (DNK zapis in večinoma tudi ime in priimek sebe ter kraj bivanja), hitro in neposredno dostopni. V  YHRD bazi jih je anonimno hranjenih 180, vključno s 121, ki so jih Šterlinko et al. leta 2001 objavili v reviji FSI (št. 120). Na spletu še nisem zasledila strani, kjer bi Slovenci obdelovali in komentirali te podatke s takšnim navdušenjem in nazorno kot počenjajo to v nekaterih zahodnih, v tem pogledu gotovo, razvitejših državah.

Kdo smo torej Slovenci?
Slovenci smo potomci mnogih ljudstev. Glede na zadnje genetske raziskave imamo večinsko tesne genetske vezi predvsem s tako imenovano zahodno slovansko skupino. Na podlagi vztrajne in nekajletne analize vrednosti na 9 lokusih 312 slovenskih haplotipov iz vseh omenjenih baz, 86,43% Slovencev nosi moške genetske skupine (R1a, R1b, I1, I2a, I2b), ki so se v Evropi razvile iz genetičnih skupin, ki so jih v Evropo prinesli prišleki v paleolitiku ter le 13,45% Slovencev nosi neolitične in post-neolitične E1b1b, J, G, T, L in H.

R1a: http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_R1a_(Y-DNA)
R1b: http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_R1b_(Y-DNA)
I: http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_I_(Y-DNA)
I1 (nekoč I1a): http://en.wikipedia.org/wiki/I1a
I2a (nekoč I1b) in I2b: http://en.wikipedia.org/wiki/I1b
E1b1b (nekoč E3b): http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_E3b_(Y-DNA)
J2: http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_J2_(Y-DNA)
G: http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_G_(Y-DNA)
L: http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_L_(Y-DNA)
H: http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_H_(Y-DNA)
T (nekoč K2): http://en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_K2_(Y-DNA)
Atlas mtDNK svet: http://www.scs.uiuc.edu/~mcdonald/WorldHaplogroupsMaps.pdf
Atlas y-DNK svet in Evropa: http://en.wikipedia.org/wiki/Human_Y-chromosome_DNA_haplogroup

Tabela - delež moških genetičnih skupin
mt_ignore

mt_ignore


V genetični sliki Slovencev prevladujeta I2a ter R1a skupina. Prvo (I2a) nosi približno 21,79% in drugo 37,18% moških. I2a naj bi nastala na jadranskem delu Balkana in se po zadnji ledeni dobi razširila po Evropi. Kandidati za območje nastanka R1a pred 17 tisoč leti (morda celo bistveno prej) so: Severna Indija, Pakistan, vzhodni Iran, Afganistan, zahodni Kavkaz, Ukrajina. Prvo povezujejo predvsem z Gravetian kulturo. Danes jo je največ na nekaterih južnih otokih Hrvaške - preko 60%, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, relativno veliko pa tudi Bolgariji in Belorusiji. Drugo povezujejo z Indo-Arijci ter s Kurgansko kulturo (3000 pr.n.št), vendar ne izključno, saj so jo do danes našli v več kot 30% v vseh kastah severne Indije, nosi jo 68% Iškašimov, preko 50% Paštunov, prisotna je pri Dravidih in še mnogih Indijcih, prebivalcih centralne in zahodne Azije, pri Slovanih, predvsem vzhodnih in zahodnih, kjer najde svoj vrh pri Sorbih in prebivalcih južne Litve (pri obeh preko 60%).

Smo zelo pisana druščina ljudi, ki si bolj ali manj daljne ali bližnje prednike delimo tako rekoč s prebivalci vsega sveta, vendar znotraj R1a prevladujejo severno vzhodne genetične vezi, predvsem s Poljaki iz okolice Bydgoszca, Gdanska, Vroclava, Krakova, z Rusi iz Novgoroda in Vladivostoka, s Čehi iz Prage, Slovaki iz Bratislave, z Nemci iz okolice Chemnitza, Berlina, Brandenburga, Leipziga pa tudi z Norvežani.

S prebivalci Mostarja, Zagreba, Novega Sada si delimo veliko I2a haplotipov, prav tako z Belorusi iz Bresta in Pinska, z Ukrajinci iz Kieva, Luganska, Lviva, z Romuni iz Constante, Vlaške, Kogalniceaue, z Madžari, Makedonci, Bolgari, s prebivalci Sarajeva, Doboja, Banja Luke in Poljaki iz Gdanska, Bydgoscza in Vroclava.

V I1 (nekoč I1a) smo si sorodni z Danci, Švedi, Finci, Norvežani ter Nemci iz Muenstra, Stuttgarta, Berlina, Chemnitza, Leipziga, Munchena in Hamburga pa tudi s Švicarji in Avstrijci iz Salzburga. Skupina I1 ima dve podskupini. Prva je izvorno vezana na anglo-saški krog (ta pri Slovencih izrazito prevladuje) druga pa na nordijski krog. Med Slovenci sem našla 10,80% te skupine.

Z našimi zahodnimi sosedi Italijani smo si v prevladujoče zahodno evropskim R1b sorodni predvsem s prebivalci Lombardije, Ravene in Brescie, največ skupnih R1b haplotipov pa si delimo s prebivalci Londona, severne in centralne Portugalske, Baski in s prebivalci Pirenejev, z Nemci iz Freiburga in Chemnitza, Irci, Belgijci pa tudi z Mehičani, prebivalci brazilskega Sao Paola ter mnogimi Kolumbijci (genocid nad indijanskim prebivalstvom*). Med Slovenci sem našla 15,70% te skupine, vendar Rosser et al (2000) navaja nekaj več - 21%.

*Gre za genocid španskih itd zavojevalcev nad Indijanci potem, ko je Kolumb odkril Ameriko.

Z Makedonci smo si v poleg I2a sorodni tudi v vzhodno afriško južno balkanskemu E1b1b-V13 (verjetno že iz časa mezolitika) in bližnjevzhodnemu J2 (neolitik in J2b: bronasta doba). V prvem (E1b1b) smo si sorodni še z Albanci, Bolgari, grškimi Makedonci, v manjšem številu pa tudi s prebivalci Belgoroda (Rusija), Italijani iz Riminija, Sicilije, Lombardije, Hrvati iz Zagreba, Tirolci, Nemci iz Bonna in Muenstra, Belgijci iz Bruslja in Španci iz Valencije. V drugem (J2) si delimo iste haplotipe še z Belgijci, Italijani, prebivalci Mehike in Čehi, predvsem iz centralne Češke. Poudariti moram, da je E1b1b in J2 haplotipov v srednji Evropi izrazito manj kot v skrajni južni Evropi (Makedonija, Albanija, Grčija pa tudi Srbija in Bolgarija). E1b1b sem našla med Slovenci v 5,13%,  J2 pa 3,20%.

Neolitične G haplotipe si delimo predvsem s Španci iz Asturije, Portugalci, z Italijani in s Čehi, Brazilci iz Sao Paola ter moškim iz Venezuele. Poudarjam, da je teh zadetkov zelo malo. Le 2,88% Slovencev nosi to skupino.

Edini trije slovenski L haplotipi (1%) so unikatni, dva T (1%) haplotipa pa sta do sedaj najdena še v Avstriji, Nemčiji, Italiji ter Argentini in Kolumbiji, skupino H (0,34%) pa si delimo z Romi iz vzhodne Slovaške in Bolgarije.

Med Slovenci sem našla še 1% I2b skupine, izvorno vezane na zahodno Evropo. Dva haplotipa sta unikatna, enega pa sem trikrat našla še v Nemčiji, dvakrat na Nizozemskem, v Angliji, Cape Townu v RSA, Gdansku in Mehiki (Chihuahua). Danska, Norveška, Švedska, Švica in ZDA - po 1x.

Najpogostejši SLO Y-DNK haplotipi
mt_ignore

SLO Y-DNK v svetu (države)
mt_ignore

Indo-Arijci in predniki Slovanov naj bi se po najnovejših podatkih ločili pred 8 tisoč leti in tudi velika jezikovna sorodnost med jezikom, v katerem je bila napisana Rigveda, na območju Punjaba (1100-1700 pr.n.št.) in slovanskimi (predvsem slovenskim! Glej: dr. Snejina Sonina: Korenine slovenskega naroda, 2008: Indo-Aryan and Slavic Linguistic and Genetic Affinities Predate the Origin of Cereal Farming) jeziki, kaže na globoko povezavo med nami. Hipoteza o Venetih iz vzhodne Evrope, ki naj bi  dosegli Indijo, ne zdrži. Med Slovani je zelo prisotna genetska skupina I, ki pa je med Indijci in v širši Aziji praktično ni (le 1x I2a - Delacrus iz Manile, 2x I*- oseba s priimkom Hayes in Philip Ram, 2x I2b - Kennedy iz Kazahstana in Mowla iz zahodne Bengalije ter 2x I1 - oba s priimkom Hamilton. Omenjeni zadetki so iz Ysearch.org baze. Prav tako moške genetične skupine I niso našli Sanghamitra Sahoo et al leta 2005 v študiji A Prehistory of Indian Y chromosomes. Iz vse Indije oz. iz 77 indijskih populacij so zbrali 936 vzorcev in samo 0,86 % jih je padlo v E, I, G, J* in R1*  skupine). Slovenci in Indijci si v raziskanem vzorcu pomenljivo delimo le haplotipe znotraj R1a skupine. 37,18% Slovencev nosi 57 različnih R1a haplotipov in 24 od njih jih delimo z Indijci. Tako okrog 23,48% Slovencev nosi R1a haplotipe, ki jih nosijo tudi Indijci. Še najbolj sorodni do zdaj so nam Gurajati iz Himachal Pradesha in predvsem prebivalci sosednjega Punjaba (Jat Sikhi). Kar 14,81% slednjih nosi pet »slovenskih« haplotipov, ki so jih vse našli tudi pri 11,58% prebivalcih Bratislave (Slovenija 8,97%), pri 6,08% prebivalcih Vladivostoka na skrajnem vzhodu Rusije, 5,35% prebivalcih Bydgoszca, 4,47% Gdanska, 3,93% Indo-Pakistancih v Angliji ter pri 3,19% prebivalcih Prage. Med 20 najpogostejših haplotipov v Panjabu in Bratislavi se jih je od omenjenih pet uvrstilo kar štiri. Tudi jezikovno je po Vinku Vodopivcu glede na število podobnih besed slovenščini, ki je po njegovem najstarejši slovanski jezik,  še najbolj podobna slovaščina (Korenine slovenskega naroda, 2004: Korenine zahodnih in južnih Slovanov).

"Slovenski" R1a haplotipi, najdeni tudi med Indijci. Slovenija: 312 ljudi v analizi nosi 183 različnih osnovnih (9 lokusov) haplotipov. Med njimi 116 ljudi nosi 57 R1a haplotipov. Od tega 73 (23,40% Slovencev) nosi 24 R1a haplotipov, najdenih tudi med indijsko populacijo.

mt_ignore

mt_ignore

 

Prisotnost R1a haplotipa, ki je Slovencem skupen z Indijci in preostalim svetom
mt_ignore 

Nesporno smo Slovenci potomci različnih ljudstev skupnega afriškega prednika (200 tisoč let nazaj). Nosimo tako gene prvega človeka z R1a mutacijo nekje med Ukrajino in Indijskim podkontinentom kot skupnega prednika Slovanov in Indo-Arijcev pa paleolitskih staroselcev Balkana, še starejših kromanjoncev in iz njih razvitih kasnejših keltskih plemen z zahoda pa germanskih in njihovih potomcev pa tudi anatolskih poljedelcev ter južno balkanskih bronastodobnih in antičnih priseljencev. Morda obstaja v večji meri globlja krvna vez med starodavnimi Veneti vzdolž Jantarske poti in današnjimi Slovenci. Dejstvo je, da smo si po moški genetski liniji Slovenci ter današnji prebivalci, v prispevku omenjenih območij Poljske in Nemčije, porečja Visle, Slovaške, Češke, relativno veliko celo Novgoroda (Slovensk, Slovieni) in Vladivostoka  (R1a), pomenljivo sorodni.

Naša zgodovina je v naših genih. Raziščimo jo!