Splošno uveljavljeno je mnenje, da so se mnoge narodnostne skupine v Evropi preseljevale še v zgodnjem Srednjem veku (6., 7. stoletje). Teorije, ki pa nasprotno želijo dokazati daljšo prisotnost neke jezikovne ali etnične skupine na geografsko določenem prostoru, imenujemo avtohtonistične. Težko rečemo, katere teorije spadajo v to skupino, saj med avtohtonistične znanost že v osnovi ne uvršča splošno sprejetih teorij.

Kaj je Venetska teorija

Venetska teorija je pojem, ki je bil uporabljen za označitev preučevanja zgodovine evropskih staroveških prebivalcev, Venetov, v smislu njihove poselitvene kontinuitete vsaj od drugega tisočletja pr. n. št., pa vse do danes. Temelj Venetske teorije je teza, da so bili tako paflagonski, jadranski, kot tudi baltski in armoriški staroveški prebivalci, imenovani Eneti, Veneti, Venedi, Vendi, v resnici tudi predniki Slovanov. Med glavnimi dokazi za to naj bi bili tako pričanji zgodovinarja Jordanesa (6. st.) in kronista Fredegarja (7.st) kot tudi življenjepis sv. Kolumbana (l. 615).


Zgodovina razvoja Venetske teorije

V srednjem veku so se pogosteje pričeli pojavljati glasovi o tradicionalno slovanskem izvoru Nemcem sosednjih Vendov in s tem tudi teorije o Slovenskem izvoru avstrijskih Vindov, Vindišarjev. Po pričanju nemškega zgodovinarja Helmolda (12. stoletje), naj bi Slovani včasih bili poimenovani Vandali, zdaj pa Vendi. Kasneje (15. stoletje) se je podobnemu razmišljanju pridružil še nemški zgodovinar Albert Crantz, ki je postavil in tezo o slovanskem izvoru Vendov oz. Vandalov na širšem območju Evrope (od Poljske do Dalmacije). To mišljenje je pri nas prevzelo mnogo avtorjev, posebno od obdobja protestantizma naprej. Tako kronist Antol Vramec, kot tudi jezikoslovec Adam Bohorič in zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (vsi 16. st.) so bili mnenja, da so Veneti, Vendi, Vindišarji in Slovenci en in isti narod.


Venetska teorija in sodobna znanost

Prvi, ki se je v znanstvenem merilu resneje ukvarjal z avtohtonostjo Slovanov, je bil češki slavist Pavel Josef Šafařík (1795-1861).# Pri nas je začel strokovneje raziskovati izvor Slovencev jezikoslovec Davorin Trstenjak (1817-1887). Njegovo razmišljanje je delno podprto tudi z nemškim zgodovinskim učbenikom Helmolts Weltgeschichte (konec 19. stoletja). Od strokovnjakov je izstopal tudi italijanski zgodovinar, antropolog in jezikoslovec Giuseppe Sergi (1841-1936), ki je med drugim razvil teorijo, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije. To se je pa tudi skladalo z jezikoslovnimi raziskavami Henrika Tume (1858-1935) ter venetologa Davorina Žunkoviča (1858-1940).
Zatem, ko 2. svetovna vojna na tem področju prinese pretežno zatišje, se sredi 80-ih let dvajsetega stoletja pojavijo nekateri močnejši glasovi. Teolog Ivan Tomažič in ekonomist Jožko Šavli začneta v reviji Glas Korotana izdajati študije o Venetih kot prednikih Slovencev. Glavna tema dokazovanja teh avtorjev, da so Slovenci zahodni Slovani, potomci predrimskega ljudstva Venetov, sloni delno tudi na dognanjih nekakaterih drugih strokovnjakov (npr. Erich Röth, T Lehr-Spławińsky, Giacomo Devoto, Hans Krahe, idr.). Tomažiču in Šavliju se s svojim branjem in interpretiranjem venetskih in etruščanskih napisov, s pomočjo slovanskih jezikov - predvsem slovenščine - pridruži še slavist in akademik Matej Bor. Leta 1988 na Dunaju izide nemški izvirnik knjige »Veneti, naši davni predniki«, leto zatem sledi še slovenska izdaja. Po izidu omenjene knjige se zgane slovensko uradno zgodovinopisje, ki v reviji Arheo odločno zavrne navedbe v tej knjigi, z dognanji Mateja Bora se ne strinjajo tudi jezikoslovci.
Z zavrnitvijo uradnih znanstvenih krogov, pa se teza o venetskem izvoru Slovencev ne konča. V slovenski javnosti se namreč polemika dveh videnj izvora Slovencev nadaljuje (nekaj časa predvsem v javnih občilih), pri čemer vsaka od omenjenih strani ostro zastopa svoje stališče. Po smrti Mateja Bora (1993) se taboru zastopnikov aktivneje, s svojimi deli, ki zastopajo teorijo paleolitske kontinuitete, pridružil mag. Lucijan Vuga (1939-2006), ki s svojimi deli v raziskave vnese zelo znanstven pristop. Hkrati prične delovati tudi skupina strokovnjakov, ki pod okriljem projekta »Teorije paleolitske kontinuitete« podpira idejo o avtohtonosti večine srednjeevropskih jezikovnih skupin.

# Ottova encyklopedie obených vědomostí na CD-ROM - díl XXIV (geslo Šafařik, Pavel Josef):

Image

"Starožitnosti" so dosegle glavni cilj, namreč dokazati starobitnost Slovanov v Evropi davno pred kristusovim rojstvom, v celem obširnem območju od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja, od Visle do Dona, zraven tega pa dokazati enakovrednost slednjih z Germani, Galci, Itali in Grki."

 

Literatura
* Bobbiensis Jonnae. Vitae s. Columbani.
* Bohorič, Adam. Zimske urice/Arcticae horulae, Vitenberg, 1584.
* Bor, Matej, Jožko Šavli in Ivan Tomažič. \'\'Veneti : naši davni predniki\'\'. Ljubljana, Wien, Maribor, 1989. COBISS|ID=8083456.
* Crantzius, Albertus. Vandalia, lat. Hamburg 1519.
* Fredegar Scholasticus, Historia Francorum, I, 48.
* Helmoldi presbyteri Bozoviensis. Chronica Sclavorum et Venedorum, 1171, str. 2, 14.
* Helmolt, H F. Weltgeschichte, vierter Band, Bibliographisches Institut, Leipzig und Wien 1900 (english: London 1902, ruskij: Petrograd).
* Iordanes. De origine actibusce Getarum (Getica), Roma 1986, str 43 (XXIII poglavje); S. Rutar, Kako važnost ima "Jordanis" za slovensko zgodovinopisje, Letopis Matice slovenske, Ljubljana 1880, str. 86.
* Sergi, Giuseppe. Le prime e le piu antiche civilta, Torino 1926.
* Steinacher, Roland. "Wenden, Slawen, Vandalen: Eine frühmittelalterliche pseudologische Gleichsetzung und ihr Nachleben bis ins 18. Jahrhundert". V Walther Pohl, ur., \'\'Auf der Suche nach den Ursprüngen : Von der Bedeutung des frühen Mittelalters\'\'. Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, 8. Wien, 2004, 329-353.
* Štih, Peter. "Avtohtonistične in podobne teorije pri Slovencih in na Slovenskem". V \'\'Karantanien - Ostarrichi: 1001 Mythos\'\'. Ur. Andreas Moritsch. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Wien, 1997. 47-49.
* Pavel Josef Šafařík. Slovanské starožitnosti, Praga 1837 + 1865
* Šavli, Jožko. \'\'Veneti - naši davni predniki?\'\' Dunaj/Wien, 1985.
* Tomažič, Ivan. "Z Veneti v novi čas", Editiones Veneti, Ljubljana 1990.
* Tomažič, Ivan. "V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000", Editiones Veneti, Ljubljana 2000, ISBN 961-90840-6-3.
* Tomažič, Ivan. "Slovenske korenine", Samozaložba, Ljubljana 2003, ISBN 961-90840-8-X.
* Trstenjak, Davorin. Raziskavanja na polji staroslovanske zgodovine, Letopis matice slovenske, Ljubljana.
* Tulajev, Pavel. Veneti: predniki Slovanov, ISBN 86-7540-037-3
* Tuma, Henrik. Imenoslovje Julijskih Alp (ponatis izdaje iz leta 1929), Ljubljana 2000, Založba Tuma, ISBN 961-6245-55-4, ISBN 961-6245-56-2.
* Valvasor, Janez Vajkard. Slava Vojvodine Kranjske / Die Ehre des Herzogthums Crain, Nürnberg 1689.
* Vramec, Antol. Kronika, Ljubljana 1578.
* Vuga, Lucijan. Veneti v Troji, revija SRP, Ljubljana 2006, ISBN 961-6109-38-3.