Dotaknil se bom kulture dialoga v stroki in zastopstva njenih predstavnikov zunaj meja strokovne javnosti. Gre za dobro znane odzive na kritične poglede ali celo na napak razumljene spodbudne besede, kateri kaj dosti od naslova te kolumne niti ne odstopajo. Dostikrat se vnemajo burne razprave, mnenja se ne le krešejo ampak že kar gorijo, včasih vse dokler strasti ne pomiri minevanje časa. Ali je to zares potrebno? Kakšni so vzroki in dejavniki, ki vodijo v takšno nerazsodnost? Zakaj se v takšna prerekanja tako radi vživijo razumniki, oz. tisti, ki naj bi razumnost predstavljali? Odgovori niso daleč, a najprej poglejmo vzorec, ki je zelo prisoten v naši strokovni javnosti in katerega bi bilo nujno čimprej spremeniti.

mt_ignoreAli se nam zdi kaj nenavadno, ko izvemo, da se Francija imenuje po združenju staroveških prednemških plemen, v njej se pa govori "romanski" jezik? Zakaj v celotni Avstriji mrgoli "slovanskih" (slovenskih) imen? Zakaj je destvo, da so Slovani včasih poseljevali več kot polovico današnjih ozemelj Nemčije nekaj nenavadnega? Je že kdo pomislil, da je "grški" imperij zrasel s pomočjo "makedonske" vlade? Zakaj "keltske" jezike, ki naj bi v Starem veku preplavljali Evropo najdemo le še na otočju SZ Evrope?

Author: Petr Jandáček

Very recently some in our group of Venetologists began to challenge the old paradigm that Mesopotamia and Egypt were the cradle of Mesolithic and Chalcolithic revolutions (in ceramics/pottery, weaving and metals).

Nekaj zanimivega v zvezi s tako imenovanim Rosetta kamnom, ki je napisan v treh jezikih - v klinopisu, grščini in kot kaže v starodavni makedonščini (mimogrede naj bi preko tega obsežnega besedila (ok. 4500znakov) dešifrirali klinopisno pisavo!).

http://www.youtube.com/watch?v=BcdlT8Bureg